Uspešen zaključek projekta POHORKA
Uspešen zaključek projekta POHORKA (VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju)
Konec oktobra 2023 je bil zaključen naravovarstveni projekt VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju, z akronimom POHORKA.
Projekt, katerega težišče je bilo izboljšanje stanja na terenu z vidika ciljnih vrst in habitatnih tipov območja Natura 2000 – Pohorje, je izvajalo 5 projektnih partnerjev (Občina Zreče, Občina Mislinja, RIC Slovenska Bistrica, Zavod za gozdove Slovenje, Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija za Koroško kot vodilni partner). Šlo je za nadaljevanje ukrepov in nadgradnjo aktivnosti preteklih projektov z vidika ohranjanja narave in trajnostnega razvoja Pohorja.
Projekta sta financirala Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za naravne vire in prostor. Skupna vrednost projekta pa je znašala 2.182.741,55 €.
Za Pohorje, ki je prepoznano kot naravovarstveno območje tako na državni kot tudi evropski ravni in sodi v evropsko omrežje Natura 2000, je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov (75 %) in gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Na slemenih so se ohranila specifična vrstno bogata travišča z navadnim volkom na silikatnih tleh s številnimi prehodi v resave, ki se zaradi opuščanja rabe zaraščajo. Ekstenzivna travišča v nižjem kolinskem pasu, ki so habitat varovanih in ogroženih vrst pa so podvržena intenzifikaciji rabe.
Raziskave so pokazale naslednje grožnje in pritiske na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe na območju Pohorja:
- konverzija traviščnih in barjanskih površin v gozd zaradi naravnega procesa sukcesije in opuščanja primerne rabe;
- izsuševanje barjanskih površin in poslabševanje ugodnega ohranitvenega stanja vodnih biotopov;
- neugodno razmerje razvojnih faz habitatnih tipov:
- pomanjkanje mladovij in zrelih sestojev oz. semenskih dreves za genetski fond za dolgoročno krepitev in izboljšanje biotopske vloge varovanih habitatnih tipov gozdov;
- pomanjkanje mladovij in negozdnih enklav v gozdnih sestojih za prehransko pestrost v območjih HT ogroženih živalskih vrst;
- urbanizacija in fragmentacija habitata varovanih in ogroženih vrst zaradi stihije in neusmerjenih prostočasnih aktivnosti v naravnem okolju (travišča, mokrišča in gozdni habitatni tipi na grebenu), predvsem zaradi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju;
- nekoordinirano upravljanje prostora, neučinkovit naravovarstveni nadzor oz. odsotnost neposrednega nadzora v naravi, nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev.
S projektom Pohorka smo naslavljali 7 kvalifikacijskih habitatnih tipov (HT) in 6 kvalifikacijskih živalskih vrst:
1. HT 6230 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
2. HT 7110 Aktivna visoka barja in HT 7140 Prehodna barja
3. HT 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), HT 91D0 Barjanski gozdovi, HT 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea) in HT 9180 Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih
4. Alpski kozliček (Rosalia alpina), SP 1087
5. Veliki pupek (Triturus carnifex), SP 1167 in hribski urh (Bombina variegata), SP 1193
6. Divji petelin (Tetrao urogallus), A 108
7. Vejicati netopir (Myotis emarginatus), SP 1321 in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), SP 1303
V okviru zastavljenih varstvenih ciljev smo z naravovarstvenimi ukrepi zagotovili uspešno upravljanje z omenjenimi habitatnimi tipi ter izboljšali ohranitveno stanje habitatov redkim oz. ogroženim živalskim vrstam območja Pohorja.
Ukrepe, ki smo jih v okviru projekta Pohorka izvedli si lahko ogledate na tej spletni strani na naslednji povezavi (zaključek projekta).
Vabimo vas tudi k ogledu video posnetka o izvedenih aktivnostih projektnih partnerjev, ki ga prav tako najdete na tej spletni strani na naslednji povezavi (multimedia).
Vodja projekta Pohorka, Jasmina Pungartnik, RRA KOROŠKA d. o. o. (jasmina.pungartnik@rra-koroska.si)
