Zaključek projekta | Projekt Pohorka

IZVEDENI UKREPI – ZAKLJUČEK PROJEKTA VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju, akronim: POHORKA

Konec oktobra 2023 je bil zaključen naravovarstveni projekt VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju, z akronimom POHORKA.

Projekt, katerega težišče je bilo na izboljšanju stanja na terenu z vidika ciljnih vrst in habitatnih tipov območja Natura 2000 – Pohorje, je izvajalo 5 projektnih partnerjev (Občina Zreče, Občina Mislinja, RIC Slovenska Bistrica, Zavod za gozdove Slovenje, Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija za Koroško kot vodilni partner). Šlo je za nadaljevanje ukrepov in nadgradnjo aktivnosti preteklih projektov z vidika ohranjanja narave in trajnostnega razvoja Pohorja.

Projekta sta financirala Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za naravne vire in prostor. Skupna vrednost projekta pa je znašala 2.182.741,55 €.

Za Pohorje, ki je prepoznano kot naravovarstveno območje tako na državni kot tudi evropski ravni in sodi v evropsko omrežje Natura 2000, je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov (75 %) in gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Na slemenih so se ohranila specifična vrstno bogata travišča z navadnim volkom na silikatnih tleh s številnimi prehodi v resave, ki se zaradi opuščanja rabe zaraščajo. Ekstenzivna travišča v nižjem kolinskem pasu, ki so habitat varovanih in ogroženih vrst pa so podvržena intenzifikaciji rabe.
Raziskave so pokazale naslednje grožnje in pritiske na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe na območju Pohorja:

konverzija traviščnih in barjanskih površin v gozd zaradi naravnega procesa sukcesije in opuščanja primerne rabe;
izsuševanje barjanskih površin in poslabševanje ugodnega ohranitvenega stanja vodnih biotopov;
neugodno razmerje razvojnih faz habitatnih tipov:
pomanjkanje mladovij in zrelih sestojev oz. semenskih dreves za genetski fond za dolgoročno krepitev in izboljšanje biotopske vloge varovanih habitatnih tipov gozdov;
pomanjkanje mladovij in negozdnih enklav v gozdnih sestojih za prehransko pestrost v območjih HT ogroženih živalskih vrst;
urbanizacija in fragmentacija habitata varovanih in ogroženih vrst zaradi stihije in neusmerjenih prostočasnih aktivnosti v naravnem okolju (travišča, mokrišča in gozdni habitatni tipi na grebenu), predvsem zaradi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju;
nekoordinirano upravljanje prostora, neučinkovit naravovarstveni nadzor oz. odsotnost neposrednega nadzora v naravi, nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev.

S projektom Pohorka smo naslavljali 7 kvalifikacijskih habitatnih tipov (HT) in 6 kvalifikacijskih živalskih vrst:

1. HT 6230 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
2. HT 7110 Aktivna visoka barja in HT 7140 Prehodna barja
3. HT 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), HT 91D0 Barjanski gozdovi, HT 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea) in HT 9180 Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih
4. Alpski kozliček (Rosalia alpina), SP 1087
5. Veliki pupek (Triturus carnifex), SP 1167 in hribski urh (Bombina variegata), SP 1193
6. Divji petelin (Tetrao urogallus), A 108
7. Vejicati netopir (Myotis emarginatus), SP 1321 in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), SP 1303

V okviru zastavljenih varstvenih ciljev smo z naravovarstvenimi ukrepi zagotovili uspešno upravljanje z omenjenimi habitatnimi tipi ter izboljšali ohranitveno stanje habitatov redkim oz. ogroženim živalskim vrstam območja Pohorja.

Varstveni cilj: Izboljšanje stanja ohranjenosti vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)

V preteklih 80 letih se je delež vrstno bogatih travišč na območju Pohorja več kot prepolovil, prisoten je izrazit proces ogozdovanja (14,5 %). Travišča pa so pomemben razmnoževalni in prehranjevalni habitat za 6 kvalifikacijskih vrst, med drugim divjega petelina.

Ohranitveno stanje habitatnega tipa vrstno bogatih travišč smo izboljšali na 10 ha površin naslednjimi z naravovarstvenimi ukrepi:

z odstranitvijo lesne zarasti, s strojno odstranitvijo panjev, s košnjo, z mulčenjem in s pašo se je vzpostavila pašno/košna površina na lokacijah: Volovica–Kraguljišče, Rogle, Ribniškega Pohorja, Javorič-Planinka, Mulejev vrh, Obrolovo;
s sanacijo vrstno osiromašenih površin travišč z dosejevanjem avtohtone semenske osnove (semenska zasnova je bila pridobljena s postopkom krtačenja semen na površini v ugodnem ohranitvenem stanju in posejana na prizadetih površinah) in z vzpostavitvijo ustrezne rabe z izdelanim pašno/košnim načrtom;
s sadnjo redkih in posebej ogroženih rastlinskih vrst (značilnic), ki so tipične za ta območja ( sadike so bile vzgojene iz odvzete semenske zasnove iz območjih v ugodnem ohranitvenem stanju);
s postavitvijo 500 m ograje na revitaliziranih površinah za razmejitev košno-pašnih površin ter z namenom usmerjanja obiskovalcev iz površin, kjer lahko teptanje, erozija in drugo uničevanje vegetacije prepreči uspešno renaturacijo.

Varstvena cilja: Izboljšanje stanja ohranjenosti aktivnih visokih barij in prehodnih barij

Habitatna tipa aktivna visoka barja in prehodna barja zavzemata okoli 110 ha (0,4 %) površine območja Pohorja in sta pomemben habitat redkih živalskih vrst na območju Pohorja. Na območju habitata so bile zaznane naslednje grožnje in pritiski:

izguba specifičnih lastnosti, strukture in procesov habitatnega tipa zaradi posegov v preteklosti (osuševalni melioracijski jarki) in posledično zaraščanja z lesno vegetacijo;
vnos tujerodnih rastlinskih vrst;
nenadzorovan obisk in stihijsko gibanje na barjanskih površinah;
dotrajanost in nezadostnost interpretacijske infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev in preprečevanje dostopa na ranljiva območja;
vožnja z motornimi in drugi vozili izven poti.

Ohranitveno stanje aktivnih visokih barij smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z odstranitvijo neavtohtonih rastlinskih vrst (neznana vrsta lokvanja) na območju Lovrenških jezer in Ribniškega jezera (na površini 0,32 ha) – neavtohtona rastlinska vrsta je ogrožala tipične avtohtone rastlinske vrste visokih barij in jim je preprečevala vzpostavitev ugodnega ohranitvenega stanja oz. procesov tega habitatnega tipa;
na stari planinski poti na odseku Lovrenška jezera–Planinka je bila vzpostavljena popolna zapora, s ciljem izboljšanja stanja na 11,44 ha površin, namreč kljub v preteklih letih zgrajenih lesenih Brunčanih poti, z namenom preusmerjanja obiskovalcev iz območij aktivnih visokih barij in s ciljem blaženja posledic in vplivov uničevanja habitatnega tipa visokih barij in zmanjševanja nemira v prostoru, so se obiskovalci še vedno posluževali zaraščajoče poti, s tem pa so povzročali uničenje in poslabšanje specifičnih lastnosti, struktur in procesov aktivnih visokih barij. Gre za območje, ki ga porašča rušje (Pinus mugo), katerega v danih okoliščinah ni možno dosajevati. Ena zapora sedaj onemogoča dostop z vozili na območje visokih barij in druga zapora na koncu brunčanih poti pa onemogoča dostop pešcem v severni del visokih barij – kar posledično pomeni izboljšanje stanja na 11,44 ha površin, to predstavlja skoraj polovico vseh barjanskih površin na celotnem območju Natura 2000 Pohorje;
z nadgradnjo interpretacije na območju Lovrenška barja (novelacija vsebin in zamenjava poškodovanih obstoječih informacijskih tabel na lokaciji razglednega stolpa);
z namenom osveščanja javnosti so bili izdelani tudi programi in učni listi za osnovnošolce s poudarkom na značilnih rastlinah in živalskih vrst barij (slikovni, tekstovni in zvočni zapis dostopen na https://www.projektipohorja.si/projekti/pohorka/o-projektu/.

Ohranitveno stanje prehodnih barij smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

s selektivno odstranitvijo lesne zarasti po drevesni metodi, kar pomeni celoten iznos lesne mase, vključno z vejami, na 8,4 ha površinah območja Brvnega vrha, Trtnikovega močvirja in Rafoltova, pri tem pa so se puščale specifične mikrostrukture, ki prispevajo k izboljšanju ekoloških zahtev habitata;
s selektivno odstranitvijo lesne zarasti na 1 ha barjanskih površin z metodo obročkanja drevja v obsegu 350 dreves nad 4 debelinskim razredom (metoda obročkanja dreves – zarezovanje drevja pri koreničniku in s tem oslabitev in postopen propad drevesa);
s postavitvijo lesenih pregrad (45) na izsuševalnih kanalih na dolžini 1.200 metrov na območju prehodnih barij na Brvnem vrhu, s katerimi smo izboljšali neugodne specifične lastnosti, strukturo in procese tarčnih prehodnih barij ter stanje stoječih voda (dvignil se je nivo vode). Stanje se je izboljšalo na 4,21 ha površin.

Varstveni cilji: Izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnih tipov bukovih gozdov, barjanskih gozdov, kisloljubnih smrekovih gozdov in javorjevih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih

Gozdovi na Pohorju so ključno življenjsko okolje za večino kvalifikacijskih živalskih vrst in pokrivajo približno 75 % območja Natura 2000. Zaradi spremenjenosti imajo navidezno podobna rastišča zelo različne razvojne trende.

Predhodne raziskave so pokazale naslednje grožnje:

zmanjševanje območij habitatnih tipov brez gospodarjenja;
izguba specifičnih lastnosti, struktur in procesov habitatnih tipov zaradi:
1. gospodarjenja v preteklih stoletjih (velikopovršinski goloseki, sadnja in setev smreke) je prišlo do fragmentacije HT. Velikopovršinska obnova s smreko je privedla do sekundarnih smrekovih sestojev na bukovih rastiščih in izgubo mikrolokacij, ki so značilne npr. za javorjeve gozdove. Posledica so izguba genofonda, slabo izražena rastišča plemenitih listavcev (mikrorelief) in problemi pri vzpostavljanju naravnih struktur z ukrepi sonaravnega, več funkcijskega gospodarjenja;
2. neuravnoteženega razmerja razvojnih faz ter zgradbe gozdov. Zaradi pomanjkanja (zatravljenje) in nevitalnosti naravnih mladovij ključnih drevesnih vrst se ogrožata pestrost drevesnih in živalskih vrst v habitatnih tipih. Problemi naravnega pomlajevanja se pojavljajo v vseh ga. Ugotavljamo, da je uspešnost obnove povezana s procesi o katerih malo vemo, po drugi strani pa je problem upravljanja divjadi v določenih predelih ključen za izvajanje uspešnih ukrepov.
3. nepopolno fitocenološko kartiranje in določitev habitatnih tipov za projektno območje in območje Pohorje širše iz obstoječih podatkovnih baz (iz velikega v malo) se odraža v pomanjkljivem načrtovanju in zmanjšanjem možnosti izboljšanja trenda v okvirih obstoječih sektorskih načrtov upravljanja.
povečanje aktivnosti nekontroliranih prostočasnih dejavnosti v gozdnem prostoru, še posebej na območju barjanskih gozdov;
zmanjševanje deleža odmrle lesne mase v gozdnih habitatnih tipih, kar zmanjšuje ugodne življenjske pogoje gozdnih kvalifikacijskih vrst, predvsem ptic in alpskega kozlička.

Ohranitveno stanje bukovih gozdov smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z vzpostavitvijo mreže ekocelic brez ukrepanja s ciljem ohranjanja genskega fonda semenskih dreves in povezljivosti posameznih območij habitatnih tipov na površini 36,37 ha (izločenih 9 ekocelic);
z osnovanjem površin bukovega mladovja naravno in s sadnjo za izboljšanje stanja struktur in funkcij habitatnega tipa (izločenih je bilo 12 ekocelic v skupni površini 18,98 ha, na 8 ekocelicah je bila izvedena sadnja in zaščita sadik, posajenih je bilo 16.600 sadik gozdnega drevja in postavljenih 3.868 m lesenih ograj). Ukrepi imajo neposredni vpliv na vsaj 20,0 ha;
z izdelavo študije o razširjenosti rastiščnih tipov (predvsem robnih fitocenoz) HT 9110 in možnosti dolgoročnega povečanja in povezljivosti habitatnega tipa, izboljšano vedenje o pojavnosti HT kot podlage za umeščanje ukrepov;
z zagotavljanjem trajnosti z vključevanjem ukrepov za povezovanje posameznih habitatnih krp v celoto, z usmerjeno nego in sečnjo, v gozdnogospodarsko načrtovanje.

Ohranitveno stanje barjanskih gozdov smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z vključitvijo glavnine barjanskih gozdov v mrežo ekocelic brez ukrepanja z namenom usmerjanja v naravno pomlajevanje manjšinskih gozdnih habitatnih tipov (izločenih 16 ekocelic brez ukrepanja v skupni površini 57,51 ha);
z dograditvijo in nadgraditvijo brunčanih poti na območju Lovrenških jezer (skupaj 565 m) z namenom izboljšanja stanja ohranjenosti habitatnega tipa barjanskih gozdov (z novo in obnovljeno pohodno infrastrukturo na označenih in obstoječih planinskih poteh se bo občutno zmanjšala hoja izven označenih poti na širšem območju Lovrenških jezer);
z izdelavo študije vrednotenja specifičnih gozdnih ekosistemov – barjanskih smrekovij – na območju pojavljanja habitatnega tipa z namenom izboljšanja poznavanja ekologije habitatnega tipa na območju Pohorja kot podlago za izvajanje specifičnih ukrepov pri rabi naravnih dobrin na področju gozdarstva in lovstva;
z izdelavo strokovnih navodil za izvedbo ukrepov na terenu za vključitev območij barjanskih gozdov v sistem ekocelic z ukrepanjem (usmerjena nega) – za uporabo v gozdnogospodarskem načrtovanju z namenom zagotavljanja trajnosti.

Ohranitveno stanje kisloljubnih smrekovih gozdov od montanskega do alpinskega pasu (smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z vzpostavljeno mrežo sestojev mladovja (ekocelice z ukrepanjem) v treh različnih stopnjah (naravno mladovje, posajene površine, naravna sukcesija preko grmovnic (malina, borovničevje, jerebika) za ublažitev grožnje nepomlajevanja (14 ekocelic z ukrepanjem na površini 11,59 ha, posajenih 10.000 sadik, postavljenih 3.504 m lesenih ograj za kolektivno zaščito sadik in 4 izločene ekocelice za naravno pomlajevanje oz. naravno sukcesijo sestojev);
z vzpostavljeno trajno mrežo sestojev s ciljem naravnega pomlajevanja in večanja prehranske baze – ekocelice brez ukrepanja (izločenih 9 ekocelic v skupni površini 29,63 ha s ciljem naravnega pomlajevanja);
z oblikovanjem gozdnega roba in primerne gozdne strukture za krepitev strukture sestojev na dolžini 1.422 m in tako dosegli 11,38 ha primerne gozdne površine, s posebnim poudarkom na globokih prehodih med gozdnimi in travniškimi površinami (ekoton), povečanjem deleža grmovnih vrst in površin zeliščnega sloja (borovničevje, brusnica…);
z izdelano fitocenološko študijo s strani Gozdarskega inštituta Slovenije za prostorsko lociranje ukrepov opisanih v predhodnih alinejah;
z zagotovitvijo trajnosti z vključevanjem ukrepov za povezovanje posameznih habitatnih krp v celoto, z usmerjeno nego in sečnjo v gozdnogospodarsko načrtovanje;
z izvedbo strokovnega seminarja za dodatno zagotavljanje trajnosti o problematiki pomlajevanja višinskih gozdov z namenom ozaveščanja strokovne javnosti in prenosa novih znanj glede možnosti in načina pomlajevanja ter obnov višinskih smrekovih gozdov;
z vzpostavljeno računalniško aplikacijo za dodatno zagotavljanje trajnosti – sistema za spremljanje pomlajevanja, zaris mravljišč, grmovnega sloja, motenj v prostoru in izgubljanja prehranske baze za ogrožene živalske vrste.

Ohranitveno stanje javorjevih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z vzpostavitvijo mreže semenskih dreves za dolgoročno zagotavljanje genetskega fonda za ohranjanje HT, ki je izrazito površinsko razdrobljen in predstavlja minoritetno gozdno združbo (vzpostavljene 3 ekocelice brez ukrepanja na 3,51 ha);
z osnovanjem mreže mladovja s sproščanjem naravnega mladovja in s sadnjo plemenitih listavcev (predvsem javorja in velikega jesena) za dolgoročno povezljivost območij HT 9180, zmanjšanje fragmentacije in izboljšanje strukture gozdnih sestojev (izločenih je 11 ekocelic z ukrepanjem na 7,69 ha, posajenih je 1.900 sadik gozdnega drevja, postavljenih 400 m ograj za kolektivno zaščito sadik in izvedena je individualna zaščita sadik s količenjem);
z izdelano strokovno analizo učinkov ukrepanja s priporočili za gospodarjenje, ki so se vključila v strokovna navodila za izvedbo ukrepov na terenu in vključevanje v sistem gozdno-gospodarskega načrtovanja za zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste alpski kozliček

Zaradi premene drevesne sestave (smreka) in intenzitete gospodarjenja se je v zadnjih 100 letih na Pohorju habitat vrste alpski kozliček zmanjšal za okoli 80 %. Spreminjala se je tudi intenziteta gospodarjenja, s katero v gozdu ne ostane dovolj primernih struktur za razvoj vrste. Za razvojni cikel, ki traja tri do štiri leta, vrsta potrebuje poškodovan les avtohtonih listavcev, ki jih v naravnem gozdu predstavljajo naravni odlomi dreves in oslabljena starejša drevesa…

Stanje ohranjenosti vrste alpski kozliček smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z vzpostavitvijo mreže ekocelic z ukrepanjem na 15 ha (obročkanje 350 dreves na prehodnih barjih na površini preko 1,00 ha površin na območju Brvni vrh, vzhodno od ceste Zgornja brv – Klopni vrh; s puščanjem lesne zarasti (obročkalo se je 12 m3 označenih dreves, ki se jih je pustilo na 7 ha površin;
z vzpostavitvijo trajne mreže ekocelic brez ukrepanja za 350-500 dreves na območju Ruškega Pohorja (vzpostavljeni sta dve ekocelici v velikosti 10,42 ha);
z vzpostavitvijo in spremljanjem “lovilnih mest” s feromonom za odvračanje alpskega kozlička od lesa na deponijah in žagah, kjer zaradi nadaljnje rabe lesa prihaja do ekološke škode (zmanjšanje populacij zaradi uničenja zaroda), v manjši meri pa verjetno tudi do ekonomske škode (vrednost lesa) – vzpostavil 6 lovilnih mestih s feromonom in brez feromona s premičnimi ograjami in obvestilnimi tablami. Podani so bili tudi zaključki o ustreznosti ukrepov na deponijah s strani izvajalca NIB (poročilo);
z izvedbo popisa alpskega kozlička na POO Pohorje za temeljito in ustrezno načrtovanje ter pripravo podrobnejših varstvenih usmeritev in ukrepov ter ustrezno lociranje le-teh, na podlagi katerega smo lahko umestili vrsti namenjeno mrežo ekocelic;
z vključitvijo območij aktivnosti v sistem ekocelic z ukrepanjem (usmerjena nega in sečnja) in uravnoteženja razmerja razvojnih faz in zgradbe gozdov – v sklopu gozdnogospodarskega načrtovanja za zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste veliki pupek in hribski urh

Veliki pupek in hribski urh sta ogroženi vrsti na območju Pohorja zaradi izsuševanja barjanskih in vodnih površin. Trend izsuševanja barjanskih in vodnih površin se je sicer s preteklimi projektnimi aktivnostmi in renaturacijami mokrišč izboljšal, vendar je bilo potrebno nadaljevati z aktivnostmi za zmanjševanje fragmentiranosti habitata obeh vrst z obnovitvijo uničenih habitatov vrst in izboljšanjem struktur habitata. Zaznane so bile naslednje grožnje:

uničevanje stalnih vodnih površin zaradi pritiska turizma, poribljavanja in nekaterih izrednih dogodkov (npr. dotrajanost objektov, kot je Falski tajht);
izguba struktur in lastnosti vodnih habitatov zaradi naravnih procesov (zaraščanje, sukcesija);
Kot dodaten problem je bilo zaznano nezadostno poznavanje stanja populacij obeh kvalifikacijskih vrst dvoživk.

Stanje ohranjenosti vrste veliki pupek in hribski urh smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z ureditvijo mreže bogato strukturiranih barjanskih oken (vodnih kotanj) na 10 lokacijah, ki izboljšujejo omrežje bistvenih delov habitata vrst, pomembnih za razmnoževanje;
z obnovo biotopa velikega pupka na območju Falskega tajhta (Tiho jezero) na površini 1 ha, kjer je bila poškodovana pregrada (nasip) zadrževalnika v območju iztoka in se je vodna kotanja posledično izsušila;
z nadgradnjo interpretacijskega centra in mokrišča na Rogli z namenom obiskovalcem na zanimiv način predstaviti obe vrsti dvoživk;
z nadgradnjo oz. obnova že obstoječe interpretacijske točke ob Črnem jezeru z namenom osveščanja javnosti za zagotovitev varstva habitata dvoživk.

Varstveni cilj – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste divji petelin

Ohranjenost vrste divji petelin je na območju Pohorja zmanjšana in se še poslabšuje, v zadnjih desetletjih je zaznan izreden negativni trend upada populacije zaradi naslednjih groženj:

izgube specifičnih lastnosti, struktur in procesov habitata vrste zaradi zaraščanja rastišč ali neustrezne kmetijske rabe z žičnimi ograjami v gozdnem prostoru;
vznemirjanja vrste na rastišču in fragmentacije habitata zaradi intenzifikacije rabe gozdnega prostora (gradnja gozdnih prometnic, neupoštevanje mirne dobe in prepovedi del);
izguba specifičnih lastnosti, struktur in fragmentacija habitata vrste zaradi voženj z motornimi vozili v naravnem okolju;
vznemirjanje vrste na rastišču in fragmentacija habitata zaradi stihijskega obiskovanja in nenadzorovanega nabiralništva.

Stanje ohranjenosti vrste divji petelin smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

z uvedbo časovne zapore s prometno signalizacijo na gozdnih prometnicah na 5 lokacijah z namenom vzpostavitve mirnih con. To so območja, kjer se poskuša intenzivneje preusmerjati prostočasne dejavnosti, seznanjati obiskovalce o režimih v naravnem okolju in na gozdnih prometnicah ter s sodobnimi zaznavnimi tehnikami spremljati motnje ter zagotovijo preprečevanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju;
z označitvami na terenu v obliki lesenih totemov za zagotavljanje mirnih con (10 novih totemov z označevalnimi tablicami ter popravilo tablic na 10 obstoječih totemih na lokacijah v bližini gorskih centrov Kope, Rogla in Trije Kralji);
z vzpostavitvijo mirnih con – usmerjanje obiskovalcev s sanacijo planinske poti Kope–Jezerski vrh, odsek Otiše (1.500 m) za preprečevanje erozije in širjenje pohodne površine ter s postavitvijo 2.000 m lesene ograje za pašo, ki je hkrati pregrada za preprečevanje vožnje z motornimi vozili med Kopami in Črnim vrhom;
z izvedbo neposrednega nadzora v naravi (oblikovan je bil projektni tim s strani ZGS, ki so do septembra 2023 opravili na terenu 694 ur neposrednega nadzora). Namen je bil predvsem povečati prisotnost v prostoru, opozarjati na nepravilnosti ter osveščati o ohranjanju naravnega okolja;
z vsebinsko in lokacijsko nadgraditvijo Tematske pohodne poti Kope z raziskovalno/doživljajskimi točkami, vključno z interpretacijo in načinom primernim za ranljivo ciljno skupino gibalno oviranih, s poudarkom na ciljni vrsti divjega petelina, njegovega življenjskega prostora ter odnosu človek – narava skozi stoletja, ki je sooblikoval življenjski prostor ciljne vrste – dostopnost ranljivim skupinam je omogočena z uporabo stola s kolesom za osebe z gibalno oviro.

Varstveni cilj – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste vejicati netopir in mali podkovnjak

Za ti dve živalski vrsti so ogrožena zlasti nekatera populacijska jedra – kotišča. Vejicati netopir ima zmanjšano ohranjenost na območju Lovrenca na Pohorju, cerkev Sv. Lovrenca. Razmnoževalni habitat vrste mali podkovnjak pa je bilo potrebno izboljšati na 5 lokacijah (Cerkev sveta Radegunda, Cerkev sveti Martin Šmartno na Pohorju, Cerkev sveti Lenart Zgornje Hoče, Cerkev sveti Križ Planica, Cerkev sveti Jernej Ribnica na Pohorju).

Zaznane so bile naslednje grožnje in pritiski:

uničevanje ali vznemirjanje na kotiščih v stavbah (zapiranje stavb, obnova, vzdrževanje, čiščenje stavb ipd.);
svetlobno onesnaženje;
pomanjkanje kontinuirane komunikacije, slaba osveščenost in nepoznavanje vrst pri lokalnem prebivalstvu.

Stanje ohranjenosti vrste vejicati netopir in mali podkovnjak smo izboljšali z naslednjimi naravovarstvenimi ukrepi:

s čiščenjem gvana s podstrešja cerkva ter s položitvijo folije za preprečevanje škode na podstrešni infrastrukturi in lažje čiščenje gvana v prihodnje;
z ureditvijo osvetlitve z UV filtrom, ki prepuščajo umetno svetlobo, ki za netopirje in njihovo hrano, nočne žuželke ni moteča;
s popularizacijo in osveščanjem lokalnega prebivalstva o vrsti mali podkovnjak (predavanja o vrsti in z nočnim opazovanjem);
s sklenjeno pogodbe o varstvu za ohranjanje te živalske vrste z lastnikom objekta za zagotavljanje trajnosti ukrepa.

Varstveni cilj – informiranje in komuniciranje

V naravovarstvene ukrepe pa so seveda bili vključeni tudi ljudje, saj se moramo vsi naučiti varovati naravo na Pohorju, če želimo, da ostane vsaj takšna kot je. S sredstvi informiranja in komuniciranja smo osveščali širšo javnost. S tem smo jim skušali približati vsebino projekta Pohorka in spodbuditi njihovo zavedanje, kako pomembno je naše obnašanje in ravnanje na teh območjih za trajnostno ohranitev.

V okviru tega je bila za prepoznavnost projekta izdelana:

celostna grafična podoba projekta (logotip, reklamni pano…) in vsebinsko dopolnjena spletna stran s projektom Pohorka na spletni strani www.projektipohorja.si, kamor so bile ažurno aktualne vsebine projekta. Aktualne zadeve v okviru projekta Pohorka smo tudi redno objavljali na Facebook strani.
Za leto 2022, 2023 in 2024 je bil izdelan koledar s fotografijami in vsebino habitatnih tipov in živalskih vrst projekta.
Izvedena sta bila dva dogodka promocije pedagoško video animiranega filma Divji petelin – skrivnostno življenje v letu & četrt (Osnovna šola Mislinja in Glavni trg v Slovenj Gradcu).
Medijem smo za objavo redno pošiljali sporočila za javnost.
Izvedeni sta bili tudi dve novinarski konferenci (15. 6. 2021 in 12. 10. 2023).
Ukrepe projekta smo predstavljali v radijskih in TV oddajah.
Izdelan je bil pedagoško video animiran film Divji petelin – skrivnostno življenje v letu & četrt, namenjen osveščanju širše javnosti o varovanju ogrožene vrste divjega petelina na območju Pohorja. Osrednji lik, pripovedovalec, je divji petelin, ki sporoča, kaj vse se dogaja v “njegovi dnevni sobi” na pohorskih planjah.
Izvedena je bila ulična razstava o bukovih gozdovih na 6 lokacijah, organizirani seminarji ter delavnice.
Posnet je bil video film (multivizija), s katerim so dokumentirani dogodki izvajanja varstvenih ukrepov projekta.

Pohorka